2023: Svetovno gospodarstvo se lahko sooči s plitvo recesijo

Nedavno najnovejše poročilo "World Economic Outlook", ki ga je objavil Mednarodni denarni sklad (IMF), kaže, da naj bi svetovno gospodarstvo zraslo za 2,9 odstotka leta 2023 in naraslo na 3,1 odstotka leta 2024. Poročilo je poudarilo, da je svetovni boj proti inflacija, konflikt med Rusijo in Ukrajino ter ponovitev epidemije na Kitajskem bodo leta 2022 pritiskali na svetovne gospodarske dejavnosti. Prva dva dejavnika bosta še naprej vplivala na gospodarsko aktivnost v letu 2023. Ali bi lahko inflacija v ZDA leta 2023 spet pod ciljno ? Koliko prostora ima Fed za dvig obrestnih mer? S kakšnimi izzivi se bo soočilo gospodarstvo območja evra?

Od četrtega četrtletja 2022 so glavne države še naprej zaostrovale denarno politiko. Po prihodu zime so nove različice omikrona povzročile sezonske epidemije v različnih državah, zagon svetovnega gospodarskega okrevanja pa je oslabel. Eden so dolgotrajni eksogeni šoki, kot sta geopolitika in epidemija. Medtem ko se konflikt med Rusijo in Ukrajino podaljšuje, se evropska energija še vedno sooča s težavami pri dobavi. Čeprav je toplejše vreme minulo zimo do neke mere omililo energetsko krizo, je evropska industrijska baza še vedno močno oslabljena. Preobrat globalizacije in porast trgovinskega protekcionizma bosta dolgoročno vplivala na svetovno industrijsko in dobavno verigo ter ogrozila stabilnost svetovne trgovine. Nova okužba s korona virusom je končala »globalno pandemijo«, a »ekonomske posledice« še vedno obstajajo, poudarjajo pa jih dolgoročni vpliv na trg dela in umik ultra ohlapne fiskalne in monetarne politike v obdobju preprečevanja in obvladovanja epidemije. Ti eksogeni destabilizirajoči dejavniki še naprej spodbujajo svetovno inflacijo in znižujejo svetovno proizvodnjo v daljšem ciklu. Drugič, ohlajanje svetovne inflacije je zelo počasno. Razen nekaj držav proizvajalk z relativno visokimi stopnjami energetske in prehranske varnosti, nekaterih držav, ki so že dolgo v deflaciji, in nekaterih dobaviteljev surovin v tujini, se preostale države še vedno soočajo z relativno velikimi inflacijskimi pritiski. Inflacijski pritiski v ZDA, evroobmočju in Združenem kraljestvu so se nekoliko izboljšali v primerjavi s prejšnjim obdobjem, vendar je vztrajnost še vedno močna. V nekaterih državah inflacija še vedno narašča, vključno z Japonsko in nekaterimi državami severne Afrike, srednje Azije in vzhodne Evrope. S trenutnega vidika, čeprav so svetovne cene surovin začele padati, je dvig globalnega središča dolgoročne inflacije nepovraten in obdobje "velike zmernosti" zmerne rasti in zmerne inflacije pred epidemijo je za vedno minilo. . Tretjič, večina držav na svetu zavira povpraševanje z varčevalno politiko. Ob visoki inflaciji, ki jo povzročajo šoki v ponudbi, morajo države inflacijo ohlajati s krčenjem povpraševanja. Globalne centralne banke pod vodstvom Federal Reserve tekmujejo za zvišanje obrestnih mer. Med velikimi gospodarstvi obrestnih mer niso dvignile le Kitajska, Japonska, Rusija in Turčija. Četrtič, globalna likvidnost in finančni pogoji so se zaostrili. Svetovni trgi kažejo znake nervoze zaradi naraščajoče naklonjenosti vlagateljev tveganju ob povečani gospodarski in politični negotovosti. Poleg tega je večina držav zvišala obrestne mere manj kot Združene države, kar je sprožilo vrnitev kapitala, globalno zaostrovanje likvidnosti, zaostrovanje finančnih pogojev in depreciacija valute pa so povzročile tudi, da se nekatere države na trgu v vzponu soočajo z dolžniškimi težavami.

Ob soočenju s številnimi izzivi v okviru šibkega okrevanja se bo tveganje recesije v večjih svetovnih gospodarstvih leta 2023 povečalo, svetovno gospodarstvo pa se bo postopoma ohladilo in vstopilo v območje "plitve recesije". Med njimi je tveganje recesije v evrskem območju in Združenem kraljestvu razmeroma visoko, medtem ko se bodo tudi ZDA soočile z zmerno verjetnim tveganjem recesije, odpornost njihovega trga dela pa lahko daje upanje za mehak pristanek. Gospodarstva držav v razvoju naj bi ohranila zmerno rast, pritisk močnega dolarja in nizke likvidnosti pa bo osredotočen predvsem na prvo polovico leta. V drugi polovici leta, ko se bodo denarne politike večjih držav spremenile, bo likvidnostni pritisk na nastajajočih trgih kot celota oslabel, vendar se bodo različne vrste držav še vedno razlikovale, tveganja pa bodo osredotočena predvsem na države z visoko zunanjo odvisnostjo od energija in hrana ter dvojni primanjkljaj v financah in trgovini. Omeniti velja, da je vstop kitajskega gospodarstva v postepidemično dobo ugoden za krepitev vitalnosti svetovnega gospodarstva. Pričakuje se, da bosta gospodarstvi Vzhodne in Jugovzhodne Azije, ki sta tesneje povezani s kitajskim gospodarstvom, soočeni z manjšo grožnjo recesije.